OPG Blanka Radan i apartmani

KULTURA V ĆUNSKEM

Če se želimo posvetiti tej temi, se moramo vrniti nekoliko v preteklost, v čas ustanovitve hrvaške čitalnice v Malem Lošinju, leta 1887. Čitalnica je delovala v stari Pomorski šoli. Pretežno jo je obiskovala lošinjska inteligenca. Zato je bilo kot posledica prizadevanj mornariškega častnika Ivana Lovrića leta 1899 v isti zgradbi ustanovljeno še bralno društvo “Zora”. Društvo je bilo odprto za širše sloje in sčasoma postalo središče za obravnavo vseh vprašanj, povezanih z nacionalnim in kulturnim napredkom prebivalcev. Posebno pomembno vlogo je v tem obdobju imel profesor Ambroz Haračić, meteorolog, naravoslovec in botanik. Zaradi njegovih prizadevanj je otok Lošinj pridobil status klimatskega zdravilišča.  Finančna podpora za odpiranje hrvaških čitalnic je sicer prišla s strani cerkvenih oblasti, konkretno đakovskega škofa Josipa Juraja Strossmayerja, in sicer v vrednosti 100 tedanjih forintov. Leta 1904 Mali Lošinj dobi svojo ljudsko knjižnico, za kar je posebej zaslužen učitelj Josip Kraljić.
Ćunski seveda ni bil izvzet iz vseh teh dogajanj. Tukajšnja hrvaška čitalnica je bila ustanovljena leta 1897. Še danes v pritličju zgradbe, kjer se nahaja ćunski Mestni odbor, deluje izpostava Mestne knjižnice in čitalnice z dragoceno knjižno zbirko. V isti hiši, v prvem nadstropju, je prostor za zbiranje krajanov ob različnih priložnostih, med drugim tudi ob praznovanju, na katerem slavimo sv. Nikolaja, zaščitnika Ćunskega.

ZGODOVINSKI PRIKAZ NASELJA ĆUNSKI

Vzhodno od Ćunskega se dviguje hrib stožičaste oblike, visok 144 metrov, imenovan po sv. Nikolaju. Na tem območju so odkrili ostanke kamnite grobnice v dolžini 106 m, s suhozidom, debelim od 1,5 metra pa tja do treh metrov. Kaže omeniti tudi izgradnjo kamnitih ograj (“gromače”), ki imajo za kraj poseben pomen, saj celotnemu območju dajejo izrazitejši arhitekturni značaj. Starejše slike oz. podobe kažejo, da so bili hribi okoli Ćunskega polni “gromač”. Njihova funkcija je bila med drugim označevanje parcel, kjer so bivali pastirji. Prebivalci Ćunskega so se namreč poleg oljčarstva ukvarjali še z ovčerejo, in tako so najlažje označevali svojo lastnino.   

Severno od Ćunskega, na levi strani ceste, ki vodi proti Nerezinam in dalje proti osorski transverzali, se dviguje hrib Polanža. Visok je 214 metrov in ima prekrasen razgled na okolico. Obiskovalec lahko hkrati uživa v pogledu na celoten lošinjski kanal in južni del otoka Cresa, ob lepem vremenu pa tudi na otok Pag. Tudi na tem območju so odkrili ostanke kamnite grobnice iz bronaste dobe. Ostanki se nahajo v večih delih, dolžine od 6 metrov do 13 metrov ter debeline od 3 do 4,7 metra.. Na severni strani so našli še eno podobno gradnjo dolžine 23,5 metra. Natančnejši izris njenega tlorisa onemogočata bujna vegetacija in nepristopnost terena.